Pogosta vprašanja naših uporabnikov

Koristne informacije o pitni vodi

Pogosta vprašanja, razlage, navodila, priporočila, zakonodajo, koristne povezave na več institucij, letna poročila o monitoringu pitnih vod v RS, dobite na spletni strani NIJZ.
Podatke o kakovosti pitne vode iz Javnega loškega vodovoda in Javnega vodovoda Rovte Lenart Luša prejmete na povezavi: Kakovost pitne vode.

Voda iz JLV je srednje trda, kar pomeni od 8 do 12 nemških stopinj (°dH), odvisno od tega, kateri vir pitne vode ali več virov pitne vode je vključenih na posameznem delu omrežja; voda iz JVRLL pa 10 nemških stopinj (°dH). Podatek uporabniki običajno potrebujete pri nastavitvi raznih gospodinjskih aparatov, itd. TRDOTA VODE: Izraz trdota vode pomeni vsebnost kalcijevih in magnezijevih soli, raztopljenih v vodi. Resda voda vsebuje še druge večvalentne katione – večkrat pozitivno nabite ione (Stroncij: Sr2+, Barij: Ba2+), vendar jih je manj in jih zato v tej definiciji zanemarimo. Običajni izraz trdota vode se nanaša na celokupno (skupno, totalno) trdoto vode, ki pomeni vsoto kalcijeve in magnezijeve trdote (glede na vrsto kationa) ali pa vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote (glede na vrsto aniona). Karbonatna trdota pomeni vsebnost hidrogenkarbonata v vodi. Pri segrevanju se hidrogenkarbonati zemeljskoalkalijskih kovin pretvorijo v netopne karbonate, izhaja CO2. Izločeni karbonati so tako imenovani vodni kamen ali kotlovec, ki se nalaga v cevi, parne kotle, bobne pralnega stroja ipd. in ovira prenos toplote (večja poraba energije). Hkrati pa trda voda tudi zmanjšuje moč pralnih sredstev. Nekarbonatna (stalna, permanentna) trdota predstavlja soli zemeljskoalkalijskih kovin z drugimi anioni (soli kalcija in magnezija z drugimi negativno nabitimi ioni), ki se nahajajo v vodi (klorid, sulfat, nitrat, hidrogenfosfat, silikat). Te soli so topne tudi pri višji temperaturi. Trdoto vode po dogovoru podajamo v nemških trdotnih stopinjah (od, odH, oN ), in sicer tako, da voda s trdoto ene nemške trdotne stopinje po definiciji vsebuje 1 mg raztopljenega CaO v 100 ml (ali 10 mg v 1 l) oz. enako množino karbonata ali magnezijeve soli. Razdelitev vod glede na trdoto: - pod 4 od zelo mehka (destilirana), - voda 4-6 od mehka voda (deževnica), - 8-18 od srednje trda voda (vodovodna), - 18-30 od trda voda, - nad 30 od zelo trda voda. Opomba: Poznano je še podajanje trdote v francoskih stopinjah in v milimolih na liter (mmol/l).
Zdravstvena ustreznost pitne vode je določena s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l.RS 19/04) in njegovimi spremembami in dopolnitvami (Ur.l.RS 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
Dezinfekcija pitne vode je postopek priprave vode (največkrat kemijski, npr. kloriranje) s katerim v vodi uničimo mikroorganizme, ki v pitni vodi ne smejo biti prisotni. Za dezinfekcijo vode doma, ob izrednih situacijah, je najbolj učinkovit postopek prekuhavanje, ki je učinkovit, če voda burno vre 1 minuto, 3 minute pa popolnoma zadošča. Več o tem na spletni strani NIJZ "Priporočila, navodila, mnenja za pitno vodo".
Navidezna bela obarvanost vode, ki jo natočimo v prozoren kozarec, ni posledica prekomerne vsebnosti klora v vodi, kot verjetno misli večina porabnikov, saj raztopljenega klora v vodi vizualno ne moremo zaznati ampak ga lahko samo vonjamo (smrad po kloru, še posebej v topli vodi). Bela obarvanost je največkrat fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih oz. nekoliko večjih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se ta pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Ko takšno vodo natočimo v čist kozarec, se v nekaj minutah zbistri, saj zračni mehurčki potujejo proti površini in se nato razblinijo. Če je voda kalna (motna), se seveda po različno dolgem času prav tako lahko zbistri, vendar se na dnu kozarca vedno nabere usedlina, kar je posledica v vodi različno velikih neraztopljenih delčkov.
Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdeče do rjavih sledi ob iztekanju v lijake, kadi in podobna mesta je posledica prisotnosti usedlin v pitni vodi. Do opisanega pojava največkrat pride na internem (hišnem) vodovodnem omrežju, kadar pride do prekinitve distribucije pitne vode in nato ob ponovni distribuciji, voda na pipe prinese usedline iz starih cevi - to je poseben problem v starih objektih. Več o tem na spletni strani NIJZ.
Upravljavec vodovoda vsakemu novemu uporabniku namesti vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. V večstanovanjskih objektih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve po posameznih uporabnikih.
V Škofji Loki to področje ureja Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Škofja Loka (ki je bil objavljen v Uradne listu RS št. 104/2009, 6/2015, 44/2015 in v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 50/2017).
Obračun za porabljeno vodo se naredi v začetku meseca za pretekli mesec. Vsak vodomer se popiše najmanj 2xletno za gospodinjstva in vsak mesec za večstanovanjske objekte ter industrijo. V mesecih ko ni popisa vodomerov se obračuna povprečna mesečna poraba vode. Razpored popisov vodomerov najdete na tej povezavi: POPIS vodomerov.
Glede na Zakon o meroslovju in Odredbo o rokih v katerih se redno overjajo merila, moramo vodomere servisirati in umerjati vsakih pet let pri pooblaščenem serviserju za določen tip vodomera.