Koristne informacije o pitni vodi

Na Javnem loškem vodovodu (krajše JLV) in Javnem vodovodu Rovte-Lenart-Luša (krajše JVRLL) je v skladu z zakonodajo, s strani Komunale Škofja Loka d.o.o., ki je upravljavec teh dveh vodovodnih sistemov, vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. V sklopu notranjega nadzora so na JLV redni mesečni odvzemi vzorcev (praviloma 2 seriji vzorčenj vsak mesec na 11-ih ali 12-ih odvzemnih mestih v omrežju JLV) za laboratorijske preiskave, ki jih preko celega leta izvaja NLZOH, na JVRLL pa se kontrola kvalitete PV, s strani NLZOH, izvaja vsak drugi mesec na dveh ali treh mestih v omrežju JVRLL. V skladu z letnim planom se spremljajo parametri iz delov A,B in C Priloge 1 Uredbe o pitni vodi, nabor parametrov je različen po odvzemnih mestih JLV in JVRLL. Glede na stanje, ki ga izkazuje nadzorni sistem posameznega vodovoda in rezultate laboratorijskih preiskav se na spletni strani ažurira semafor za pitno vodo, ki je razviden v zavihku kakovost pitne vode. Uporabnik ob vpogledu takoj prejme informacijo ali je pitna voda iz JLV in JVRLL primerna za uživanje brez omejitev. Obvestilo je razvidno v barvnem okvirčku. Vsem uporabnikom, ki želijo vpogled v poročila NLZOH je to omogočeno na sedežu upravljavca: Kidričeva cesta 43a, Škofja Loka, ob predhodni najavi. O vseh rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode (iz JLV in JVRLL) so sproti direktno iz NLZOH obveščeni: Zdravstveni inšpektorat RS, območna enota Kranj, Občina Škofja Loka (lastnica vodovoda) in Komunala Škofja Loka (upravljavec vodovoda). V primeru eventualnih neskladnih (neustreznih) vzorcev pa so, kadar je to potrebno (glede na določila predpisa) poleg uporabnikov in prej navedenih prejemnikov, obveščena še pristojna ministrstva in NIJZ, ter po potrebi še ostale pristojne inšpekcije in svetovalne službe.

Pitna voda iz JLV je srednje trda, kar pomeni od 8 do 12 nemških stopinj (˚ dH), odvisno od tega, kateri vir pitne vode ali več virov pitne vode za JLV je vključenih na posameznem delu omrežja. Če so vsi redni viri izključeni in je v distribuciji samo pitna voda iz vrtin Visoko, ki so rezervni vir pitne vode za JLV, je pitna voda iz JLV prav tako srednje trda, vendar nekoliko višja, kar pomeni od 15 do 17 nemških stopinj (˚ dH). Ko se pitni vodi iz virov Hotovlja poveča motnost (običajno ob večjem deževju), se takšna voda avtomatsko izloči iz distribucije in vanjo vključijo vrtine Visoko (rezervni viri pitne vode za JLV, bolj trda voda, kot je na rednih virih pitne vode). V omrežju JLV v Škofji Loki je tako vedno možnost, da je na pipi uporabnika ali pretežno pitna voda iz vrtin Visoko ali pretežno pitna voda iz virov v Hotovlji, lahko pa tudi mešanica obeh (v primeru suše in posledično upada izdatnosti rednih virov PV iz Hotovlje je predvideno dodajanje rezervnih virov PV, vrtin Visoko, v distribucijo JLV). Posledično se tudi preko celega leta spreminja trdota pitne vode v omrežju JLV. Kakovost pitne vode v omrežju in na virih za JLV se spremlja skladno z letnim planom s strani NLZOH.

Tudi pitna voda iz JVRLL je srednje trda: 10 nemških stopinj (˚ dH) in se ne spreminja, ker ima ta vodovod samo en vir pitne vode (zajetje Mladi vrh).

Podatek uporabniki običajno potrebujete pri nastavitvah raznih gospodinjskih aparatov, zato za pitno vodo iz JLV uporabite podatek za trdoto vode od 8 do 12 nemških stopinj (˚ dH), saj so v distribuciji prioritetno redni viri pitne vode za JLV.

TRDOTA VODE: izraz trdota vode pomeni vsebnost kalcijevih in magnezijevih soli, raztopljenih v vodi. Resda voda vsebuje še druge večvalentne katione-večkrat pozitivno nabite ione (Stroncij: Sr2+, Barij: Ba2+), vendar jih je manj in jih zato v tej definiciji zanemarimo. Običajni izraz trdota vode se nanaša na celokupno (skupno, totalno) trdoto vode, ki pomeni vsoto kalcijeve in magnezijeve trdote (glede na vrsto kationa) ali pa vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote (glede na vrsto aniona). Karbonatna trdota pomeni vsebnost hidrogenkarbonata v vodi. Pri segrevanju se hidrogenkarbonati zemeljskoalkalijskih kovin pretvorijo v netopne karbonate, izhaja CO2. Izločeni karbonati so tako imenovani vodni kamen ali kotlovec, ki se nalaga v cevi, parne kotle, bobne pralnega stroja ipd. in ovira prenos toplote (zato je večja poraba energije). Hkrati pa trdota vode tudi zmanjšuje moč pralnih sredstev. Nekarbonatna (stalna, permanentna) trdota predstavlja soli zemeljskoalkalijskih kovin z drugimi anioni (soli kalcija in magnezija z drugimi negativno nabitimi ioni), ki se nahajajo v vodi (klorid, sulfat, nitrat, hidrogenfosfat, silikat). Te soli so topne tudi pri višji temperaturi.
TRDOTO VODE po dogovoru podajamo v nemških trdotnih stopinjah (˚ d, ˚ dH, ˚ N) in sicer tako, da voda s trdoto ene nemške stopinje po definiciji vsebuje 1 mg raztopljenega CaO (kalcijevega oksida) v 100 ml vode (ali 10 mg v 1 litru) oz. enako množino karbonata ali magnezijeve soli. Poznano je še podajanje trdote vode v francoskih stopinjah in v mili molih na liter (mmol/l).
RAZDELITEV VOD GLEDE NA TRDOTO: pod 4 ˚ N zelo mehka (destilirana); od 4 do 6 ˚ N mehka voda (deževnica); od 8 do 18 ˚ N srednje trda voda (vodovodna); od 18 do 30 ˚ N trda voda; nad 30 ˚ N zelo trda voda.

Vsebnost mineralov, raztopljenih v pitni vodi iz JLV, je odvisna od tega, kateri viri pitne vode so vključeni v distribucijo. NLZOH je odvzel vzorec pitne vode iz JLV, ko je bila v omrežju v Škofji Loki v pretežni meri pitna voda iz vrtin Visoko in v manjši meri pitna voda iz zajetja Trebija, ter opravil analize v laboratoriju. Iz poročila o kemijskem preskušanju je razvidno, da je bila vsebnost mineralov v PV iz JLV sledeča: Kalcij (Ca) 38 mg/l; Magnezij (Mg) 20 mg/l in Kalij (K) 0,26 mg/l.
NLZOH je odvzel vzorec pitne vode iz JLV tudi, ko so bili v distribucijo vključeni redni viri pitne vode iz Hotovlje in v manjši meri pitna voda iz zajetja Trebija, ter opravil analize na vsebnost mineralov v laboratoriju. Iz poročila o kemijskem preskušanju je razvidno, da je bila vsebnost mineralov v PV iz JLV sledeča: Kalcij (Ca) 29 mg/l; Magnezij (Mg) 14 mg/l in Kalij (K) 0,31 mg/l.
Ko se PV iz virov Hotovlja poveča motnost (običajno ob večjem deževju), se takšna voda avtomatsko izloči iz distribucije in vanjo vključijo vrtine Visoko (rezervni viri pitne vode za JLV). V omrežju JLV v Škofji Loki je tako vedno možnost, da je na pipi uporabnika ali pretežno pitna voda iz vrtin Visoko ali pretežno pitna voda iz virov v Hotovlji, lahko pa tudi mešanica obeh (v primeru suše in posledično upada izdatnosti rednih virov PV iz Hotovlje je predvideno dodajanje rezervnih virov PV, vrtin Visoko, v distribucijo JLV). Kakovost pitne vode na virih za JLV se spremlja s strani NLZOH skladno z letnim planom.

V JVRLL se distribuira samo pitna voda iz zajetja Mladi vrh, NLZOH je odvzel vzorec PV v omrežju JVRLL, vsebnost mineralov pa je bil sledeča: Kalcij (Ca) 34 mg/l; Magnezij (Mg) 15 mg/l in Kalij (K) 0,15 mg/l.

Referenčne vrednosti za vnos mineralov za otroke, mladostnike in odrasle so dostopne na spletni strani NIJZ.

Zdravstvena ustreznost pitne vode je določena z zahtevami za pitno vodo, ki jih določa Uredba o pitni vodi: https://www.komunalaskofjaloka.si/pitna-voda/zakonodaja-s-podrocja-pitne-vode/

Dezinfekcija pitne vode je postopek priprave vode (največkrat kemijski, npr. kloriranje) s katerim v vodi uničimo mikroorganizme, ki v pitni vodi ne smejo biti prisotni. Pitna voda iz JLV se, pred distribucijo do uporabnikov klorira in/ali UV dezinficira, PV iz JVRLL pa se stalno UV dezinficira, preventivno klorira pa samo ob izrednih vremenskih razmerah.
Več o obeh vodovodih in pripravi pitne vode pred distribucijo do uporabnikov lahko preberete tukaj: https://www.komunalaskofjaloka.si/pitna-voda/

Za dezinfekcijo vode doma, v izrednih razmerah, je najbolj učinkovit postopek prekuhavanje, ki je učinkovit, če voda burno vre 1 minuto, 3 minute pa popolnoma zadošča. Več o tem na spletni strani NIJZ "Priporočila, navodila, mnenja za pitno vodo": Navodila o prekuhavanju vode.

V vsakem objektu na kvaliteto pitne vode, ki priteče iz pipe, vpliva tudi hišno vodovodno omrežje (krajše HVO), zato je pomembno, da zagotavljate njegovo ustrezno pretočnost. V skladu s priporočili NIJZ naj pitna voda na vsaki pipi, pred prvo uporabo tega dne, teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Povsod, kjer voda v omrežju zastaja, ker se tam pitna voda ne toči, poskrbite za redno spiranje in da se voda izmenja vsaj 1x tedensko. NIJZ priporoča, da se v sledečih objektih: vzgojno-izobraževalne ustanove, zdravstveni zavodi, domovi za starejše, gostinski objekti, stavbe s nastavitvenimi zmogljivostmi, restavracije, bari, športni centri, ustanove za prostočasne dejavnosti in rekreacijo ter sanitarni objekti v sklopu kampov, ipd.) redna preventivna izpiranja izvajajo preko celega leta, po vsakem obdobju, ko voda v HVO dlje časa stoji (npr. po prostem vikendu, po praznikih, po počitnicah, kolektivnih dopustih) in sicer na vseh pipah v objektu s povečanim pretokom za najmanj 15 minut oz. do stabilizacije temperature. Še posebej je redno točenje vode pomembno na pipah v kuhinjah, kjer se pitna voda, kot živilo, uporablja v največji možni meri. Posebno pozornost zagotavljanja pretočnosti namenite pipam, kjer se pripravljajo napitki za otroke, osebe z oslabljenim imunskim sistemom in starejše.

Navidezna bela obarvanost vode, ki jo natočimo v prozoren kozarec, ni posledica prekomerne vsebnosti klora v vodi, kot napačno ocenjujejo nekateri uporabniki. Bela obarvanost je fizikalni pojav številnih mikroskopsko majhnih in nekoliko večjih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se ta pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Ko takšno vodo natočimo v kozarec, se v nekaj minutah zbistri, saj zračni mehurčki potujejo proti površini in se nato razblinijo.

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdeče do rjavih sledi ob iztekanju v lijake, kadi in podobna mesta je posledica prisotnosti usedlin v pitni vodi. Do opisanega pojava največkrat pride na internem (hišnem) vodovodnem omrežju, kadar pride do prekinitve distribucije pitne vode in nato ob ponovni distribuciji, voda na pipe prinese usedline iz starih cevi - to je poseben problem v starih objektih. Več o tem na spletni strani NIJZ, v opisu parametrov okus, vonj, barva.

Cena dobavljene pitne vode je oblikovana kot cena storitve javne službe oskrba s pitno vodo in jo v obliki Sklepa sprejme Občinski svet Občine Škofja Loka. Sestavljena je iz dveh delov: vodarine v EUR/m3 in omrežnine, ki predstavlja strošek javne infrastrukture in se obračunava v EUR/mesec glede na velikost obračunskega vodomera. Aktualno ceno storitve javne službe oskrba s pitno vodo lahko najdete na spletni strani JP Komunala Škofja Loka d.o.o., v zavihku Ceniki in obračuni: https://www.komunalaskofjaloka.si/ceniki-in-obracuni. Cene vodarine v EUR/l aktualni sklep ne vsebuje, zato je potrebno podatek o vodarini, ki je podan v EUR/m3 deliti s 1000.

Podatek o porabljeni pitni vodi na odjemnem mestu uporabnika je razviden iz položnice za komunalne storitve, ki se za vsako odjemno mesto obračuna v začetku tekočega meseca, za pretekli mesec, glede na obračunski vodomer, ki se ga popiše skladno s planom popisa. Več o tem lahko preberete v zavihku vodomeri: https://www.komunalaskofjaloka.si/pitna-voda/vodomeri/. Če ob prejemu položnice porabo vode na odjemnem mestu v m³ pomnožite s 1000, nato pa delite s številom dni meseca, za katerega je položnica in številom oseb, ki uporabljate pitno vodo na vašem odjemnem mestu, dobite porabo pitne vode v litrih, na osebo, na dan. Podatek o povprečni porabi in nasvete za varčevanje z vodo lahko najdete na spletni strani JP Komunala Škofja Loka d.o.o., v zavihku Varčna poraba pitne vode: https://www.komunalaskofjaloka.si/varcna-poraba-pitne-vode/, zakaj je bolje piti vodo iz pipe in ne iz plastenke pa si lahko preberete na spletni strani JP Komunala Škofja Loka d.o.o., v zavihku https://www.komunalaskofjaloka.si/pitna-voda/certifikat-voda-iz-pipe/.
Podatke o porabi vode na odjemnem mestu za pretekle mesece lahko vidite na portalu komunala.info.

Obračun za porabljeno vodo se naredi v začetku meseca za pretekli mesec. Vsak vodomer se popiše najmanj 2xletno za gospodinjstva in vsak mesec za večstanovanjske objekte ter industrijo. V mesecih ko ni popisa vodomerov se obračuna povprečna mesečna poraba vode. Stanje vodomera nam lahko sporočate tudi sami mesečno. Več o tem najdete tukaj: https://www.komunalaskofjaloka.si/pitna-voda/oddaja-stanja-vodomera/.

Upravljavec vodovoda vsakemu novemu uporabniku namesti vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. V večstanovanjskih objektih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve po posameznih uporabnikih.

Glede na Zakon o meroslovju in Odredbo o rokih v katerih se redno overjajo merila, moramo vodomere servisirati in umerjati vsakih pet let pri pooblaščenem serviserju za določen tip vodomera.

V Škofji Loki to področje ureja Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Škofja Loka, ki je bil objavljen v Uradne listu RS in v Uradnem glasilu slovenskih občin (povezava).