04
502 35 00
info@komunalaskofjaloka.si
JAVNI LOŠKI VODOVOD
(JLV)
oskrbovalno območje Škofja Loka
JAVNI LOŠKI VODOVOD (JLV) oskrbuje s pitno vodo nekaj več kot 19000 prebivalcev v naslednjih naseljih in vaseh: Binkelj, Bodovlje (delno), Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas – Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Lipica, Log nad Škofjo Loko (delno), Na Logu (delno), Papirnica (delno), Podpulfrca, Pungert, Puštal (delno), Reteče, Stara Loka, Suha, Sv. Barbara (delno), Sv. Duh, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah (delno), Zminec (delno) in mesto Škofja Loka. S pitno vodo iz JLV se oskrbujejo tudi uporabniki v javnih objektih in v gospodarski, ter negospodarski dejavnosti. Podatke o vodovodnem omrežju dobite na zavihku vodovodno omrežje.
V skladu z veljavno zakonodajo imamo v Komunali Škofja Loka vpeljan notranji nadzor, na osnovi načel HACCP-a, ki temelji na izvajanju dobre higienske prakse in izvajanju spremljajočih higienskih programov. Soizvajalec notranjega nadzora je NLZOH, ki izvaja terenske oglede JLV, vzorčenje pitne vode iz JLV za mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave, po vnaprej izdelanem letnem načrtu: na vseh virih pitne vode za JLV in na 12 različnih odvzemnih mestih v omrežju JLV – na pipah v jaških na glavnem cevovodu, ter laboratorijske preiskave pitne vode. Vzorčenje na 12 različnih mestih v omrežju se izvaja redno 2x mesečno, vse mesece v letu. O vseh rezultatih preiskav NLZOH, hkrati in direktno, pisno obvešča: ZIRS (zdravstveni inšpektorat), Občino Škofjo Loko (lastnico JLV) in Komunalo Škofja Loka (upravljavca JLV), kar pomeni, da smo vsi našteti obveščeni istočasno.
Pitna voda iz JLV je na nekaterih virih obdelana (kloriranje in/ali UV dezinfekcija), zato je na pipah uporabnikov klorirana pitna voda ali mešanica klorirane in neklorirane pitne vode. Zaradi navedenega NLZOH preko celega leta kontrolira vsebnost stranskih produktov dezinfekcije. V pitni vodi iz JLV ne beležimo povišanih koncentracij stranskih produktov dezinfekcije.
Kvaliteta PV na pipi uporabnika je odvisna tudi od stanja hišnega vodovodnega priključka in hišnega vodovodnega omrežja (HVO), zato je pomembno, da uporabniki tudi sami poskrbijo za redno in investicijsko vzdrževanje tako hišnega vodovodnega priključka, kakor tudi hišnega vodovodnega omrežja.
V vsakem objektu na kvaliteto pitne vode, ki priteče iz pipe, vpliva tudi hišno vodovodno omrežje (krajše HVO), zato je pomembno, da zagotavljate njegovo ustrezno pretočnost.
V skladu s priporočili NIJZ naj pitna voda na vsaki pipi, pred prvo uporabo tega dne, teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Povsod, kjer voda v omrežju zastaja, ker se tam pitna voda ne toči, poskrbite, da se voda izmenja 1x tedensko.
NIJZ priporoča, da se v sledečih objektih: vzgojno-varstvene in izobraževalne ustanove, gostinski objekti, objekti za izvajanje higienske nege, poslovne stavbe, ipd.) redna preventivna izpiranja izvajajo preko celega leta, po vsakem obdobju, ko voda v HVO dlje časa stoji (npr. po prostem vikendu, po praznikih, po počitnicah, kolektivnih dopustih) in sicer na vseh pipah v objektu.
Še posebej je redno točenje vode pomembno na pipah v kuhinjah, kjer se pitna voda, kot živilo, uporablja v največji možni meri. Posebno pozornost zagotavljanja pretočnosti namenite pipam, kjer se pripravljajo napitki za otroke, osebe z oslabljenim imunskim sistemom in starejše. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke (spiranje s pitno vodo in odstranjevanje vodnega kamna). Na mestih, kjer voda zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature, evidentirati je treba slepe rokave omrežja in jih odstraniti.
Vzporedno z notranjim nadzorom poteka na JLV še dodatni nadzor – monitoring pitnih vod v RS, nad katerim bedi NIJZ, kar pomeni še dodatno vzorčenje pitne vode iz JLV za mikrobiološke in fizikalno – kemijske preiskave oziroma, da se kvaliteta pitne vode iz JLV še dodatno sistematično spremlja.
V skladu z veljavno zakonodajo vsako leto, skupaj z NLZOH, pripravimo letno poročilo o kvaliteti pitne vode iz JLV, ki smo ga dolžni do 31.03. posredovati Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg tega (v skladu z veljavno zakonodajo) poročilo o kvaliteti pitne vode vsako leto objavimo tudi v lokalnem časopisu (Ločanki ali Loškem utripu).
Letna poročila so dostopna na spodnjih povezavah:
JAVNI VODOVOD ROVTE-LENART-LUŠA (JVRLL)
oskrbovalno območje Rovte-Lenart-Luša
JAVNI VODOVOD ROVTE LENART LUŠA (JVRLL) oskrbuje s pitno vodo nekaj več kot 150 uporabnikov, oziroma zagotavlja oskrbo s pitno vodo za del prebivalcev naslednjih naselij oz. vasi: Rovte v Selški dolini, Sv. Lenart, Zgornja Luša in Spodnja Luša. Del prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo iz zasebnih vodovodov. S pitno vodo iz JVRLL se oskrbujejo tudi uporabniki v OŠ Lenart in v gospodarski, ter negospodarski dejavnosti. Podatke o vodovodnem omrežju dobite na zavihku vodovodno omrežje.
Pitna voda se pred distribucijo do uporabnikov UV dezinficira. Ker je poraba pitne vode iz JVRLL majhna, omrežje pa sorazmerno dolgo, je treba, kljub stalni UV dezinfekciji zagotoviti zadostno pretočnost vode, sicer se lahko v vodovodnem omrežju ustvarijo pogoji za razvoj mikroorganizmov. Trenutno se ta problem rešuje s stalnim izlivom vode iz cevovodov JVRLL na dveh pipah z iztokoma v betonski koriti, na lokacijah Lenart in Luša (količino iztočene vode merita vodomera), saj na JVRLL še niso priključeni vsi uporabniki, za katere je bil ta javni vodovod zgrajen. Izjemoma se ob ekstremnih vremenskih pojavih pitna voda iz JVRLL v minimalnih koncentracijah klorira, pri uporabnikih je prosti preostali klor prisoten običajno le v sledovih.
Kvaliteta PV na pipi uporabnika je odvisna tudi od stanja hišnega vodovodnega priključka in hišnega vodovodnega omrežja (HVO), zato je pomembno, da uporabniki tudi sami poskrbijo za redno in investicijsko vzdrževanje tako hišnega vodovodnega priključka, kakor tudi hišnega vodovodnega omrežja.
V vsakem objektu na kvaliteto pitne vode, ki priteče iz pipe, vpliva tudi hišno vodovodno omrežje (krajše HVO), zato je pomembno, da zagotavljate njegovo ustrezno pretočnost.
V skladu s priporočili NIJZ naj pitna voda na vsaki pipi, pred prvo uporabo tega dne, teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Povsod, kjer voda v omrežju zastaja, ker se tam pitna voda ne toči, poskrbite, da se voda izmenja 1x tedensko.
Vzporedno z notranjim nadzorom poteka na JVRLL še dodatni nadzor – monitoring pitnih vod v RS, nad katerim bedi NIJZ, kar pomeni še dodatno vzorčenje pitne vode iz JLV za mikrobiološke in fizikalno – kemijske preiskave oziroma, da se kvaliteta pitne vode iz JVRLL še dodatno sistematično spremlja.
Letna poročila so dostopna na spodnjih povezavah:
Na JLV in JVRLL je že veliko let vpeljan daljinski nadzor, kar pomeni, da so vitalni deli obeh vodovodov povezani s centralnim računalnikom, ki v primeru nepravilnosti alarmira odgovorne osebe preko SMS-ov na mobilne telefone.
Uporabnike se redno, letno, pisno obvešča o načinih obveščanja ob motnjah pri oskrbi s pitno vodo. Več o tem si lahko preberete v dokumentu »Obveščanje uporabnikov pitne vode«.
Kvaliteta pitne vode iz JLV in JVRLL je redno in sistematično preverjana, zato pijte vodo iz pipe. Tudi »vodo za s seboj« lahko sproti in vedno znova, pripravite sami in sicer tako, da natočite vodo iz pipe v namensko steklenico za pitno vodo.
Kot je namreč razvidno iz dostopnih podatkov, se za izdelavo litrske plastenke porabi 250 mililitrov nafte in 3 litre vode, vsaka odložena plastenka v zabojnik predstavlja odpadno embalažo, ki potrebuje ustrezno ravnanje in končno oskrbo, odvržena plastenka v naravi pa se razkraja 500 let in več, ter onesnažuje okolje.
