Biološke odpadke se zbira v rjavih individualnih zabojnikih, lahko pa se jih tudi kompostira na domačem kompostniku.

Biološki odpadki so:

• papirnati robčki in brisačke;
• kuhinjski odpadki;
• zelenjavni in sadni odpadki;
• čajne vrečke;
• kavna usedlina;
• pokvarjena hrana;
• zeleni odrez: trava, listje, cvetje, grmičevje, žagovina, veje;
• jajčne lupine;
• ohlajen lesni pepel.

Biološki odpadki so lahko zaviti v časopisni papir, papirnato ali biorazgradljivo vrečko. NE SMEJO biti odloženi v plastični vrečki.

Pravilno ločeno zbrane in odpeljane biološke odpadke kompostiramo na skupni kompostarni, pridobimo kvaliteten kompost, s tem obvarujemo odlagališče neprijetnih vonjav in onesnaženih izcednih voda.

Kompostiranje je…

naraven proces razkrajanja organskega materiala, namenjen ekološki pridelavi domačega gnojila z visokim deležem humusa. Pri procesu kompostiranja imajo najpomembnejšo vlogo mikroorganizmi, ki biološko razčlenijo organske odpadke na enostavnejše dele, ki se nato pretvorijo v humus.

Kompostiranje je proces recikliranja organskih oziroma bioloških odpadkov, pri katerem nastane kompost.

Kaj za nas predstavlja kompost?

Kompost je domače gnojilo, ki vsebuje 70–80 % organskih mase, ki je zelo bogata z vsemi osnovnimi hranili kot so dušik, fosfor, kalij in kalcij.  V kompostu se nahaja velika količina humusa, ki absorbira vlago in raztopi minerale, potrebne za rast rastlin.

Kje lahko uporabimo domač kompost?

Pred uporabo kompost dobro presejemo, da odstranimo vse nestrukturirane ostanke (npr. lupine orehov itd.). Te ostanke nato vrnemo na kompostni kup. Količina hranil v kompostu je nekoliko manj izrazita kot pri gnojili, ki jih kupite v trgovini. Zaradi tega gnojenje zahteva večjo količino komposta.

Za domače  vrtove se priporoča 2 do 5 litrov na kvadratni meter.