Dan brez zavržene hrane

Kljub temu, da na svetu za pomanjkanjem hrane trpi več kot 820 milijonov ljudi, tretjino pridelane hrane izgubimo ali zavržemo. Samo v Evropski uniji se je leta 2012 zavrglo približno 88 milijonov ton hrane, tj. 173 kilogramov hrane na prebivalca, kar je približno 20 % vse proizvedene hrane (s tem povezani stroški so ocenjeni na 143 milijard evrov). V letu 2020 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, v obdobju 2013–2020 pa okoli 66 kg hrane letno. Od tega je bilo užitnega vsaj 40 % odpadka.

Evropska komisija se je zavezala, da do leta 2030 prepolovi količino odpadne hrane. Vlada RS je leta 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano “Spoštujmo hrano – spoštujmo planet”.

Glavni del odvržene hrane pri nas (več kot polovica) nastane v gospodinjstvih, tretjina v restavracijah in dejavnostih, kjer se streže hrano (v šolah, bolnišnicah, vrtcih, domovih za starejše). Desetina nastane v distribuciji in trgovinah ter manj kot desetina med proizvodnjo hrane.

Glavni razlogi za nastajanje odpadne hrane v gospodinjstvih

• neupoštevanje roka uporabnosti hrane ob nakupu, nerazlikovanje med označbo “uporabno najmanj do” in “porabiti do”, strah pred zastrupitvijo;
• neupoštevanje lokalne sezonske ponudbe;
• prevelike količine kupljene hrane, neprimerno načrtovanje (npr. preveč skuhane hrane, slabe nakupovalne navade);
• prevelike porcije;
• nepravilno shranjevanje živil;
• nepoznavanje problematike (prepričanje, da hrana ni zavržena, če se kompostira);
• pomanjkanje znanja pri ravnanju s hrano;
• premalo vedenja o shranjevanju in ponovni uporabi hrane oziroma živil (npr. kruha, sadja, zelenjave);
• slabi/nepremišljeni nakupi;
• napačna priprava hrane pri kuhanju (preveč soli, prevelike porcije in podobno, zaradi česar jo zavržemo);
• neustrezni prehranski vzorci, ki se pojavljajo v vseh starostnih skupinah (uravnoteženost, okusnost, pestrost, včasih tudi v smislu preveč doslednega upoštevanja različnih smernic).

Aktivnosti za zmanjševanje odpadne hrane

Odpadna hrana nastaja na vseh točkah verige preskrbe s hrano, tako na lokalni kot na regionalni in svetovni ravni. Zato so bolj kot sprememba potrošniških navad potrebna mednarodna prizadevanja z načini delovanja, ki se izvajajo na nacionalni in evropski ravni (krožno gospodarstvo, boljši izkoristek virov, povečanje izrabe odpadkov, vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z njimi).

Strategija “Spoštujmo hrano – spoštujmo planet” predvideva 10 vrst aktivnosti, s katerimi bo do leta 2030 prispevale k manjšim hrane in količini odpadne hrane:

• pregled predpisov za preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in količine odpadne hrane;
• spodbujanje ukrepov za ozaveščanje širše javnosti;
• razvoj ukrepov za ozaveščanje prebivalstva, ki je vključenega v vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze);
• razvoj posebnih usposabljanj za vse člene verige preskrbe s hrano;
• razvoj in razširitev primerov dobre prakse (smernice, priporočila in dobre prakse) za vse člene verige preskrbe s hrano;
• spodbujanje razvoja inovativnih procesov v pridelavi, predelovalni industriji, v obratih strežbe hrane, trgovinah, glede doniranja hrane;
• ugotovitev vzrokov nastajanja izgub hrane in odpadne hrane ter ukrepanje;
• olajšanje delovanja in spodbujanje sistema doniranja hrane;
• vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje ter promocija platforme za sodelovanje v ponudbi/razpoložljivosti in vrsti hrane;
• nadgradnja metodologije za izračun količine odpadne hrane na različnih stopnjah dobavne verige.

Več o tem si lahko preberete na povezavah:

https://www.gov.si/teme/zmanjsevanje-odpadne-hrane/

https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/13