Svetovni dan mokrišč – 2. februar

Mokrišča so lahko slana ali sladkovodna, celinska ali obalna, naravna ali umetna.

  • Sladkovodna mokrišča: reke, jezera, mlake, poplavne ravnice, šotišča, barja, močvirja
  • Slana mokrišča: rečna ustja, poloji, slana močvirja, mangrove, lagune, koralni grebeni, školjčni grebeni, vodne jame
  • Umetna mokrišča: ribniki, riževa polja, vodni zbiralniki, soline

Sladka voda obsega samo 2,5 % vseh zalog, ki so večinoma shranjene v ledenikih, ledeniških pokrovih in podzemnih vodonosnikih.

Manj kot 1 % sladke vode je mogoče uporabiti, 0,3 % je imamo v rekah in jezerih.

Mokrišča so ključnega pomena za vodo, saj:

  • prestrezajo in shranjujejo deževnico ter napajajo podzemne vodonosnike;
  • uravnavajo količino vode in skrbijo, da ob pravem času na pravo mesto sprostijo ustrezno količino vode;
  • izboljšujejo kakovost vode tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala;
  • Skrbijo za naše zdravje;
  • „Zdrava“ porečja zagotavljajo neoporečno pitno vodo.

So vir hrane in njene proizvodnje

  • iz mokrišč dobimo večino rib, ki jih zaužijemo,
  • riža za 3,5 milijarde ljudi in vode za kmetijstvo.

So zibelka biotske raznovrstnosti

  • 40 % rastlinskih in živalskih vrst na svetu je doma v mokriščih, v sladkovodnih mokriščih vsako leto odkrijejo okoli 200 novih vrst rib

Podpirajo gospodarstvo

  • Mokrišča zagotavljajo več kot milijardo delavnih mest in storitev v vrednosti 39bilijonov evrov na leto.

Varujejo nas pred naravnimi nesrečami

  • Obalna mokrišča varujejo lokalno prebivalstvo pred neurji.
  • Vsak ha celinskega mokrišča vpije skoraj 17milijona litrov poplavne vode.

Blažijo podnebne spremembe

  • Šotna barja, mangrove, slana močvirja in rastišča morske trave so med najučinkovitejšimi ekosistemi za prestrezanje in skladiščenje ogljika.

Voda je gonilna sila vsakega mokrišča in življenja. Večino sladke vode zagotavljajo mokrišča.

Nevzdržen razvoj, rast prebivalstva, urbanizacija in potrošnja so opustošili mokrišča in ustvarili neznosne pritiske na vodne zaloge!

  • Poraba vode se je v zadnjih 100 letih šestkratno povečala, vsako leto se poveča za 1 %.
  • Porabljamo več vode, kot je Zemlja lahko obnovi.
  • Za 10 milijard ljudi v letu 2050 bo treba zagotoviti 70 % več hrane in 14% več vode za kmetijstvo.
  • Poraba vode za industrijske in energetske namene naj bi se do leta 2050 povečala za 24 %.

  • od leta 1700 je izginilo skoraj 90 % mokrišč na globalni ravni;
  • 2,2 milijarde ljudi nima dostopa do neoporečne pitne vode leto umre 485.000 ljudi.
  • Izguba sladkovodnih mokrišč pomeni izgubo storitev, ki nas letno stanejo 2,3bilijona evrov (1997‒2011).
  • V zadnjih 20 letih so poplave in suše terjale 166.000 življenj in prizadele tri milijarde ljudi 580milijard evrov gospodarske škode.
  • Leta 2017 je imelo pomanjkanje vodnih virov pomembno vlogo v spopadih najmanj 45 držav.
  • Uničenje mangrov, slanih močvirij in rastišč morske trave nevihte in poplave ogrožajo na stotine milijonov ljudi na obalnih območjih.

Kaj lahko storimo?

  • Ne gradimo jezov, kanalov in ne izsušujemo
  • Industrijski sektor ima možnost, da zmanjša porabo vode za 50%.
  • V kmetijstvu lahko pridelujemo hrano in hkrati postanemo skrbniki mokrišč/vode.
  • Ne tratimo hrane: za 1,3milijarde ton hrane, ki jo letno zavržemo od vil do vilic, porabimo toliko vode, da bi vsako leto trikrat napolnili Ženevsko jezero.
  • Investirajmo v mokrišča – naravne rešitve za upravljanje z vodnimi viri (trenutno manj kot 1 %).
  • Celostno upravljamo z vodnimi viri – medsektorsko ter načrtovanje na lokalni, državni in mednarodni ravni.